Opis

Zahtevnost: 5/10
Tonaliteta: CFB dur
Prstni red: Da
Število strani: 2

Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci.

Venček Moj očka ima konjička dva je sestavljen iz naslovne pesmi, Bod moj bod moja ti bom lešnike dal ter Spim, spim spala bom. Vse tri so slovenske ljudske.

BESEDILO:

MOJ OČKA IMA KONJIČKA DVA
Moj očka ima konjička dva,
oba sta lepa bela šimeljna.
Hojlarilarom, hojlarilarom,
hojlarila, rila, rilarom.

Za enega jaz prosil bom,
da drevi v vas pojezdil bom.
Hojlarilarom, hojlarilarom,
hojlarila, rila, rilarom.

BOD MOJA
Bod’ moja, bod’ moja,
t’ bom lešnikov dal,
boš tiste potolkla,
bom drugih nabral.

Ti-drajla, ti-drajla,
ti-drajla-li-lom,
veselo je moje srce.

Ne hodi za mano,
ne boš me dobil,
sem tist’ga župana,
k’ je rib’ce lovil.”

Ti-drajla, ti-drajla,
ti-drajla-li-lom,
veselo je moje srce.

SPIM, SPIM SPALA BOM
Spim, spim, spim, spim spala bom,
fantič prišel dala bom.
Fantič prišel dala bom,
nageljček rdeč.